Skip to main content

Slovenija je v zadnjih petih letih občutno izboljšala svojo konkurenčnost

| PR

Slovenija je v zadnjih letih občutno izboljšala svojo konkurenčnost. Na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2019, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), je med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, obdržala lansko 37. mesto. Usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura ostajajo najpomembnejši dejavniki privlačnosti naše države. Sicer pa so med njenimi največjimi konkurenčnimi prednostmi še visoka vpetost v mednarodno trgovino, cenovna konkurenčnost, kakovost izobraževanja in dohodkovna enakost, varna družba ter enakost med spoloma.

Slovenija je v zadnjih petih letih občutno izboljšala svojo konkurenčnost

Raziskava IMD temelji tako na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. V skladu z metodologijo IMD je nacionalna konkurenčnost opredeljena s štirimi dejavniki: gospodarsko uspešnostjo, vladno učinkovitostjo, poslovno učinkovitostjo in razvitostjo infrastrukture. Vsak izmed štirih sklopov konkurenčnosti je razdeljen na pet podsklopov, skupno torej 20 podsklopov, ki imajo v končnem izračunu enako težo (5 %). Letos je bilo v raziskavo zajetih 6093 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne.

Ajda Cuderman, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija je uvodoma pojasnila, da SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, slednje pa je eno od pomembnih področij delovanja agencije.

Na vrhu lestvice je bilo nekaj sprememb, saj so ZDA padle na tretje mesto, prvega je prevzel Singapur, na drugem pa je ostal Hongkong,  je v nadaljevanju povedal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). »Za eno mesto je napredovala Švica, ki je po novem na 4. mestu, na petem pa so Združeni arabski emirati, kar je doslej njihova najboljša uvrstitev. Med najboljšimi desetimi tudi letos ostajajo Nizozemska, Danska in Švedska. Večina držav EU je v zadnjem letu nekoliko poslabšala svojo uvrstitev, še največ Portugalska, Češka, Estonija in Poljska, medtem ko so enako uvrstitev poleg Slovenije ohranile Švedska, Španija, Latvija, Ciper, Madžarska, Bolgarija in Romunija. Le peščica držav EU je uvrstitev izboljšala, najbolj Irska, ki je v 2018 precej padla v uvrstitvi (za 6 mest).«

Slovenija je ob izbruhu svetovne gospodarske in finančne krize padla 20 mest na lestvici. »Sledilo je obdobje do leta 2014, ko je naša uvrstitev na lestvici konkurenčnosti stagnirala. Po letu 2014 pa je s ponovno oživitvijo gospodarske aktivnosti, stabilizacijo javnih financ in izboljševanjem konkurenčnosti podjetij Slovenija hitro napredovala na lestvici in se v letošnjem letu močno približala Češki in Estoniji, ki sta v zadnji dveh oziroma treh letih izgubili nekaj mest na lestvici,« je pojasnila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.Država je v zadnjih petih letih izboljšala svojo konkurenčnost, saj se je s 55. mesta v letu 2014, kar je bila najslabša uvrstitev na lestvici nasploh, v petih letih povzpela na 37. mesto, občutno izboljšanje konkurenčnosti pa je bilo na vseh merjenih sklopih.

Svojo uvrstitev je glede na lansko leto država izboljšala na treh od štirih sklopov konkurenčnosti. Kar zadeva gospodarsko uspešnost, smo v primerjavi z lani, ko smo poskočili za kar 18 mest, kar je bil odraz odličnih izvoznih rezultatov in pospešitve gospodarske rasti, izgubili 4 mesta. Padec v zadnjem letu je bil posledica poslabšanja uvrstitve na 3 podsklopih: domače gospodarstvo, mednarodna trgovina in cene. »Gospodarska rast v Sloveniji se sicer umirja, kljub vsemu pa že tretje leto ostaja precej višja kot v EU (1,9 %), kar je predvsem posledica še vedno razmeroma visoke rasti slovenskega izvoza, v zadnjih dveh letih pa tudi višje rasti investicij v stroje in opremo kot v EU,« dodaja Uršičeva. Kar zadeva zaposlenost, se je uvrstitev izboljšala zaradi zmanjšanja skupne stopnje brezposelnosti (na 5,1%), kot tudi stopnje dolgotrajne brezposelnosti (na 2,3 %) in brezposelnosti mladih (na 8,9 %). Izboljšala se je uvrstitev pri kazalniku vhodnih neposrednih tujih investicij zaradi priliva teh investicij - v letu 2018 je bil neto priliv le teh v višini 1,1 mrd EUR. Naše konkurenčne prednosti v tem sklopu, kjer smo visoko nad povprečjem, so po besedah Uršičeve izvoz blaga kot delež BDP (7. mesto), visoka realna rast bruto investicij v osnovna sredstva (9. mesto) in stopnja mednarodne trgovinske integracije (11. mesto), pa tudi relativno nizki življenjski stroški.

Vladna učinkovitost je zadnjih nekaj let naraščala, k čemer je največ prispevalo izrazito izboljšanje javnofinančnega položaja, napredek pa je bil zaznan tudi pri institucionalnem in družbenem okviru ter poslovni zakonodaji. V zadnjem letu se je za 6 mest izboljšala uvrstitev pri podsklopih javne finance in poslovna zakonodaja. Izboljšanje prvega gre pripisati ukrepom za stabilizacijo razmer, ugodnim gospodarskim gibanjem ter ukrepom za povečanje prihodkov in omejitev izdatkov. Država je leto 2018 zaključila z javnofinančnim presežkom, nadaljevalo se je zniževanje deleža dolga v BDP, boljše pa so ta sklop ocenili tudi sami menedžerji. Pri poslovni zakonodaji so se izboljšale ocene in uvrstitev na lestvici pri kazalnikih: zakonodaja na področju zaposlovanja tujcev (pridobili 16 mest, 29. mesto), vpliv subvencij na konkurenco na trgu (pridobili 13 mest, 31. mesto), učinkovitost konkurenčne zakonodaje (pridobili 6 mest) in drugih, zmanjšalo se je tudi število postopkov za ustanovitev podjetja (pridobili 6 mest, 7. mesto). »Izboljšala se je tudi ocena delovanja vlade, boljša je bonitetna ocena Slovenije, poslabšanje pa je pri kazalnikih stabilnost deviznega tečaja, stroški kapitala ter percepcija podkupovanja in korupcije,« je zaključila Uršičeva.

V preteklosti se je Slovenija najslabše uvrščala prav na stebru poslovna učinkovitost, v zadnjih petih letih pa je viden napredek za 18 mest, od tega letos za sedem, s čimer se približujemo uvrstitvi, ki smo jo imeli pred krizo, je poudarila prof. dr. Mateja Drnovšek, z Ekonomske fakultete v Ljubljani. »Pozitivni premik je posledica izrazite izboljšave položaja na področju menedžerskih praks, odnosov in vrednot ter financ. Položaj pa smo poslabšali na podsklopu trg dela, kar je verjetno še vedno posledica splošne percepcije nefleksibilnega trga dela z vidika zakonodaje, ki ne podpira delodajalcev v fleksibilnosti zaposlovanja,« je dejala. Na slabšo percepcijo anketiranih je po njenem mnenju vplivala konec lanskega leta sprejeta novela Zakona o minimalni plači, s čimer naj bi država zaščitila najbolj ranljive skupine zaposlenih, vendar pa se s tem delodajalci ne strinjajo, saj menijo, da se jim bodo stroški za plače lahko zvišali do 20 %. Izrazito se izboljšujta kazalnika menedžerske prakse ter odnosi in vrednote in če se bo ta trend nadaljeval, se bo v prihodnosti konkurenčnost poslovnega okolja nedvomno zelo izboljšala, je prepričana Drnovškova.

Pri sklopu infrastruktura Slovenija ohranja relativno stabilno in solidno uvrstitev. Med štirimi sklopi konkurenčnosti se z vidika razvitosti infrastrukture Slovenija uvršča najvišje na lestvici konkurenčnosti, je dodala Drnovškova. Na tem področju dosegamo tudi absolutno najvišji kazalec – pismenost prebivalstva – smo na 1. mestu po deležu pismenih oseb v prebivalstvu. V letošnjem letu je zelo pozitiven napredek tudi na področju tehnološke infrastrukture in izobraževanja.

Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnosti, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji iz nabora 15 dejavnikov izberejo pet tistih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. »V primerjavi z zadnjima dvema letoma so relativno pridobili dejavniki usposobljena vlada, učinkovit pravni red, konkurenčna davčna ureditev ter stabilna in predvidljiva politika, čeprav ti niso naša konkurenčna prednost, saj je delež anketiranih, ki je izbral te dejavnike, majhen. Usposobljena delovna sila in visoka izobrazbena raven tako ostajata najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije, sledi jima zanesljiva infrastruktura,« pravi Drnovškova. Sledijo še stroškovna konkurenčnost, dinamičnostgospodarstva in močna raziskovalno razvojna kultura.

Na koncu je dr. Stanovnik predstavil še izzive, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Gospodarska uspešnost je v veliki meri odvisna od gospodarske rasti, potrebno pa bo nadaljevanje investicijskega zagona, saj so investicije pogoj za hitrejšo rast produktivnosti, ki precej zaostaja za povprečjem EU, in s tem gospodarske razvitosti,« je omenil. Ključna je tudi krepitev vlaganj v raziskave in razvoj, inovacije in digitalizacijo, saj smo na tem področju v precejšnjem zaostanku. Zaradi demografskih trendov staranja prebivalstva bo treba okrepiti financiranje za lažje vključevanje tako starejših kot tudi mlajših na trg dela. Slovenija je v zadnjih letih naredila pomembne premike na posameznih področjih delovanja države, kot so zmanjšanje administrativnih ovir, izboljšanje insolvenčne zakonodaje, učinkovitost pravosodnega sistema, vseeno pa ima pred seboj še kar nekaj izzivov: davčno prestrukturiranje, modernizacija državne uprave, zmanjšanje regulativnih bremen, izboljšanje delovno pravne zakonodaje, zagotavljanje vzdržnega financiranja sistemov socialne zaščite ter učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Izzivi pa so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je izpostavil kadrovske vrzeli tako pri manj kvalificirani delovni sili, kot tudi pri inženirjih in računalniških strokovnjakih. »Višja dodana vrednost na zaposlenega je tesno povezana z dvigom produktivnosti, s pravilno usmerjenimi investicijami, z reinvestiranjem dobičkov v inovativne projekte, vključene v mednarodne verige vrednosti,« je še dodal. To bo možno doseči tudi z izboljšanjem poslovnega okolja, s povečanjem socialne odgovornosti lastnikov in managerjev, hitrejšim odzivanjem na globalne tržne premike ter spremembo vrednot. Vrsta izzivov pa čaka tudi področje osnovne, tehnološke in znanstvene infrastrukture ter področji zdravja in izobraževanja. Pri osnovni infrastrukturi je nujna posodobitev železniškega in letalskega transporta, na področju znanosti in tehnologije je potrebno povečati proizvodnjo in izvoz visokotehnoloških izdelkov in storitev.

**********

Več informacij: Lidija Vinkovič, odnosi z javnostmi, T: 01 589 18 75, M: 041 867 975, E: lidija.vinkovic@spiritslovenia.si