Skip to main content

Slovenija na lestvici globalne konkurenčnosti letos napredovala za 6 mest na 37. mesto

| PR

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2018, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, letos zasedla 37. mesto, kar je šest mest višje kot lani. Svojo uvrstitev je država izboljšala na treh od štirih sklopov konkurenčnosti, najbolj, za kar 18 mest, je izboljšala gospodarsko uspešnost, kar je posledica zelo uspešnih rezultatov v letu 2017, za tri mesta višje se je uvrstila pri infrastrukturi in za eno mesto pri poslovni učinkovitosti. Še posebej se je izkazala na področju mednarodne trgovine in cen, kjer se je Slovenija zavihtela med top 10 držav na lestvici, že desetletje pa je vodilna država po kazalniku pismenosti prebivalstva.

Raziskava IMD temelji tako na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6252 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti torej ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2018, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, letos zasedla 37. mesto, kar je šest mest višje kot lani.

SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, je uvodoma poudaril mag. Gorazd Mihelič, direktor SPIRIT Slovenija. Agencija je letos pridobila evropski projekt SPOT – Slovenska poslovna točka, katerega osnovni cilj je povezati vse slovenske podporne institucije, ki podjetjem pomagajo v različnih razvojnih fazah, s čimer bi posledično pripomogli tudi k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.

Na vrhu lestvice je bilo nekaj sprememb, saj je ZDA prevzela vodilno mesto, kar gre pripisati makroekonomskim rezultatom in velikim investicijam v infrastrukturo. Za dve mesti je nazadovala Švica, medtem ko je Nizozemska, najuspešnejša evropska država, pridobila še eno mesto. Med najboljših deset sta se letos prebili Norveška in Kanada, izpadla pa sta Luksemburg in Irska. »Sicer pa so stične točke konkurenčnosti držav, ki se uvrščajo med 20 najboljših gospodarstev na svetu, osredotočenost na podjetjem prijazno poslovno okolje in zakonodajo, visoka kakovost fizične in nematerialne infrastrukture ter učinkovite, odgovorne in transparentne institucije na vseh ravneh,« je dejal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).

Kar zadeva skupno konkurenčnost se je letos Slovenija s 37. mestom že približala predkrizni ravni, je pojasnila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Svojo uvrstitev je glede na lansko leto država izboljšala na treh od štirih sklopov konkurenčnosti, najbolj, za kar 18 mest, je izboljšala gospodarsko uspešnost, kar je posledica zelo uspešnih rezultatov v letu 2017. Za tri mesta se je bolje uvrstila pri infrastrukturi in za eno mesto pri poslovni učinkovitosti. Kar zadeva gospodarsko uspešnost, ta že od leta 2014 raste, je največji premik naprej viden pri podsklopu zaposlenost, kar 11 mest navzgor, pa tudi pri rasti domačega gospodarstva in mednarodne trgovine. »Na področju mednarodne trgovine se je Slovenija zavihtela med top 10 držav na lestvici. Izboljšala se je zlasti uvrstitev Slovenije pri kazalniku rast izvoza tržnih storitev, ki je močno presegala povprečje držav na lestvici,« je izpostavila Uršičeva. Dobri rezultati so posledica rasti tujega povpraševanja in hkrati izboljšanja izvozne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Med najboljših 10 se, kljub padcu glede na predhodno leto, še vedno uvrščamo tudi na področju cen, medtem ko mednarodne investicije ostajajo najslabše ocenjeno področje gospodarske uspešnosti.

V sklopu vladna učinkovitost je za razliko od prehodnih treh let, ko je Slovenija izboljšala svojo uvrstitev na področju vladne učinkovitosti, v zadnjem letu ostala na enakem, 42. mestu. V zadnjem letu je Slovenija sicer še nadalje izboljšala stanje javnih financ, medtem ko na ostalih štirih podsklopih vladne učinkovitosti ni bilo večjih sprememb v naši uvrstitvi oz. pri poslovni zakonodaji smo nekoliko nazadovali. »Stanje in upravljanje javnih financ se je v zadnjih letih izboljšalo, predvsem na račun zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. V ugodnih pogojih financiranja in z aktivnim upravljanjem dolga pa se po letu 2015 znižujejo tudi stroški obresti na javni dolg. Družbeni okvir je najbolje ocenjeno področje vladne učinkovitosti, tu se je naša uvrstitev najbolj izboljšala v primerjavi z letom 2008, za kar 19. mest. Fiskalna politika pa ostaja najslabše ocenjeno področje vladne učinkovitosti, kjer se že zadnjih 10 let uvrščamo okoli 50. mesta lestvice,« je zaključila Uršičeva.

»Konkurenčna so tista gospodarstva, ki so globalno usmerjena, privlačna za tuje investicije in imajo odprto nacionalno kulturo, ljudje pa so prilagodljivi in delovno produktivni,« je poudarila prof. dr. Mateja Drnovšek, z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V preteklosti se je Slovenija najslabše uvrščala prav na stebru poslovna učinkovitost, z lanskim premikom za pet in letošnjim za eno mesto pa se približuje uvrstitvi, ki jo je imela pred krizo. “Premik je posledica izrazite izboljšave položaja na področju menedžerskih praks; odnosov in vrednot ter financ. Položaj smo poslabšali na podsklopu produktivnosti in učinkovitosti, kar pripisujemo padcu celotne produktivnosti merjene kot odstotna sprememba BDP na zaposlenega. Lani smo bili na 9. mestu, letos na 32.” Zanimivo je, da velika podjetja po mednarodnih standardih še vedno niso dovolj učinkovita (54. mesto), medtem ko so SME zelo učinkovita (15. mesto). Precej pozitivnega premika smo dosegli pri podstebru finance in menedžerske prakse.

Pri sklopu infrastrukture Slovenija ohranja relativno stabilno in solidno uvrstitev, letos se je povzpela za tri mesta. Med štirimi sklopi konkurenčnosti se z vidika razvitosti infrastrukture Slovenija uvršča najvišje na lestvici konkurenčnosti, je dodala Drnovškova. Na tem področju dosegamo tudi absolutno najvišji kazalec pismenost prebivalstva smo na 1. mestu po deležu pismenih oseb v prebivalstvu.

Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnosti, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji izmed danega nabora 15 dejavnikov izberejo pet dejavnikov, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. »V primerjavi z zadnjima dvema letoma so relativno pridobili dejavniki dinamičnost gospodarstva, stroškovna konkurenčnost, kakovost upravljanja podjetij in zanesljivost politike. Izgubili pa smo pri dejavnikih podjetjem prijazno okolje, učinkovita delovna razmerja in konkurenčna davčna politika. Tu gre za malenkostne spremembe, in ti dejavniki nikoli niso bili naši dejavniki privlačnosti,« je na koncu povzela Drnovškova. Usposobljena delovna sila in visoka izobrazbena raven ostajata najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije. Sledita zanesljiva infrastruktura ter močna razvojno raziskovalna kultura. Predvsem slednji je od leta 2012 močno pridobil na pomenu in danes predstavlja pomembno konkurenčno prednost Slovenije kot lokacije za tuje investicije, saj je pomen tega dejavnika v nam konkurenčnih državah precej manjši.

Na koncu so bili predstavljeni še izzivi, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Za gospodarsko uspešnost bo treba povečati obseg domačih in tujih investicij, spodbuditi nastajanje novih start up podjetij in več pozornosti posvetiti vidiku zaposlovanja,« je dejal dr. Stanovnik. Za večjo vladno učinkovitost bo potrebno davčno prestrukturiranje, modernizacija državne uprave, celovita zdravstvena reforma, izboljšanje delovno pravne zakonodaje in financiranje programov za lažje vključevanje na trg dela ter učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Izzivi pa so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je izpostavil preprečevanje bega možganov in spodbuditev procesov internacionalizacije in digitalizacije v industriji ter storitvenih dejavnostih, pa tudi sklop infrastruktura potrebuje modernizacijo.

Podpis pod foto: Arhiv SPIRIT Slovenija/LV

**********

Več informacij: Lidija Vinkovič, odnosi z javnostmi, T: 01 589 18 75, M: 041 867 975, E: lidija.vinkovic@spiritslovenia.si