Skip to main content

Trajnostna strateška transformacija poslovanja postaja nuja tudi za slovenska podjetja

| PR

Trajnostna uspešnost daje enakovreden poudarek družbeni, okoljski in ekonomski uspešnosti, vse tri pa morajo biti domišljeno načrtovane in usklajene ter podprte z dobro komunikacijo, saj le tako lahko vodijo v finančno uspešnost podjetja, je bilo slišati na konferenci, ki je pod okriljem SPIRIT Slovenija in skupnosti Goodbiz prejšnji teden potekala v Ljubljani. Več kot 150 udeležencev je prisluhnilo mnenjem različnih strokovnjakov o tem, zakaj in kako je nujno investirati bolje za boljši jutri ter dobrim praksam podjetij, ki so se že podala na pot trajnostne strateške transformacije, predstavilo pa se jim je tudi šest mladih podjetij z družbenim učinkom iz programa Goodbiz.

Predstavitev prvih praks trajnostne strateške transformacije 9 slovenskih podjetij, ki so skozi dvoletni pilotni program, ki ga je izvajal SPIRIT Slovenija v letih 2016-2017,  postavila svoje trajnostne poslovne strategije in poslovne modele v prakso. Foto: Matic Bajželj

Globalni trendi nakazujejo, da so poslovni modeli podjetij, ki v svojem poslovanju uravnotežijo doseganje pozitivnih poslovnih rezultatov s pozitivnimi učinki na družbo, okolje in ekonomski razvoj, poslovni modeli prihodnosti. Zato morajo podjetja razmišljati in poslovati drugače ter svojo poslovno strategijo zasnovati na poslovnih modelih, ki imajo transparenten in vključujoč način vodenja in upravljanja, v načrtovanje izdelkov in storitev pa obvezno vključiti družbene, okoljske in ekonomske učinke.

Tega se zavedajo tudi na SPIRIT Slovenija, zato je bil na konferenci eden ključnih poudarkov predstavitev prvih praks trajnostne strateške transformacije slovenskih podjetij, ki so skozi dvoletni pilotni program, ki ga je izvajal SPIRIT Slovenija v letih 2016-2017,  postavila svoje trajnostne poslovne strategije in poslovne modele v prakso. Na okrogli mizi so se tako predstavila pilotna podjetja vključena v program, in sicer: Anton Blaj, d. o. o., Engrotuš, d. o. o., Hotel Sava Rogaška, d. o. o., Iskraemeco, d. o. o., Lumar IG, d. o. o., M Sora, d. o. o., SIJ, d. d., Steklarna Rogaška, d. o. o. in Talum, d. d. »Program je postavil prvo slovensko prakso na področju trajnostne strateške transformacije podjetij. Z vzpostavljanjem trajnostnih poslovnih strategij in modelov vodilna podjetja iz različnih panog po vsem svetu že uspešno ustvarjajo in ohranjajo konkurenčno prednost, zato morajo tudi slovenska podjetja iti v korak s temi spremembami. Vključena podjetja so bila s projektom zadovoljna in trajnostni vidik uspešno vključila v svoje strategije razvoja in poslovne modele, tako da se pozitivni učinki v poslovanju podjetij že kažejo v praksi,« je povedala Alenka Hren, ki na agenciji SPIRIT Slovenija vodi omenjeni program. Hrenova je tudi predstavila metodološki priročnik, ki je nastal na podlagi izvedene prakse pilotnega programa in najavila dolgoročni petletni podporni ukrep, ki je nastal na podlagi pozitivnih učinkov pilotnega projekta trajnostne strateške transformacije iz leta 2016 in 2017 ter ga bo izvajal SPIRIT Slovenija v letih 2018 do 2022.

Izjave podjetij, vključenih v nacionalni program:

Aleš Dolenc, direktor M Sora, d. o. o.:Vključitev v nacionalno akademijo je prinesla resno in poglobljeno analizo o delovanju podjetja na vseh ravneh. S tem, ko smo vključili vse ključne zaposlene in na delavnicah spodbujali odkrito komunikacijo, smo se soočili in prišli do dna izzivom, ki jih sicer sploh ne bi prepoznali kot pomembne.”

Vodstvo podjetja Talum, d. d.:K trajnostni transformaciji smo pristopili celostno in vanjo vključili vse organizacijske enote in procese. Trajnost smo že dodobra vzeli za svojo – predvsem zato, ker gre pri marsikaterem njenem vidiku zgolj za novo poimenovanje dobrih praks, ki jih že izvajamo in so del naše identitete in vrednot.”

Vodstvo podjetja Engrotuš:Z vključitvijo v program smo med zaposlenimi in tudi širše pri poslovnih partnerjih in drugih deležnikih podjetja dvignili zavest o pomenu trajnosti. Trajnostni vidik je postal ključni vidik v sklopu naše poslovne strategije. Želimo biti vedno boljši, v odnosu do kupcev, sodelavcev, družbe dobaviteljev in narave.”

Vodstvo podjetja Steklarna Rogaška, d. o. o.:” S sodelovanjem v projektu smo se zavedli pomembnosti in nujnosti implementacije trajnostne poslovna strategije. Skupaj kot tim smo ustvarjali strategijo, s pomočjo katere bomo lažje dosegali cilje, podane s strani korporacije. Prvi uspehi se že kažejo v potrditvi pomembnih investicij v 2018.”

Petra Blaj, direktorica podjetja Anton Blaj, d. o. o.:Trajnostno smo v preteklosti že delovali, a le po segmentih in ne sistematično in celovito. S sodelovanjem v pilotnem projektu pa smo to delovanje celovito povezali ter nadgradili v prvo celovito trajnostno usmerjeno strategijo. S tem smo  postali podjetje, v katerem je trajnost ambicija in zaveza lastnikov, vodstva ter ključnih strokovnjakov podjetja.”

Marko Lukić, direktor in lastnik podjetja Lumar IG: ”Kaj je bolj trajnostnega kot dolgoročno varno poslovanje, ki zagotavlja delo in kruh našim zaposlenim ter zadovoljstvo nam, lastnikom?! Sami smo doslej gradili le na trajnostnem vidiku izdelka, s trajnostno strategijo pa smo uspeli naše poslovne procese in izdelke organizirati v smiselne projekte. Sedaj se vsi zavedamo, da je trajnostni razvoj edina prava usmeritev za doseganje zastavljenih ciljev podjetja. Rezultate in pozitivne učinke implementacije trajnostnih poslovnih modelov lahko pričakujemo letos.”

Stanislav Pšeničnik, direktor in lastnik Hotela Sava Rogaška:V našem hotelu smo trajnostnemu razvoju zavezani že z našo družinsko tradicijo in pomagamo ozaveščati tudi vse, s katerimi  sodelujemo. Prvi rezultati pilotnega projekta nas opogumljajo zato bomo gradili našo trajnostno zgodbo naprej, ter vanjo vključevali naše kupce, dobavitelje, lokalne organizacije in prebivalstvo.”

Mitja Kolbe, direktor za razvoj poslovanja in strategijo Skupine SIJ: “Pri pripravi strategije trajnostnega razvoja smo prepoznali konkretne izzive trajnostnega razvoja v praksi in na skupnih delavnicah identificirali inovativne projekte, s katerimi bomo hkrati dosegali zastavljene kazalnike ekonomske uspešnosti in zmanjševali okoljski odtis. Sedaj spremljamo uresničevanje trajnostnih ciljev in nenehno izboljšujemo trajnostno poslovanje.

Vodstvo podjetja Iskraemeco, d. o. o. :” Pri nas smo že pred leti pričeli s postopno vpeljavo trajnostne poslovne strategije, z vključitvijo v pilotno akademijo pa nam je uspelo cilje v obstoječi strategiji natančneje določiti, razširiti in ovrednotiti. Akademija je odigrala tudi pomembno povezovalno vlogo med zaposlenimi, ki so ključni za vzpostavitev trajnostnega poslovnega modela na vseh ravneh podjetja.”

Prav tako je pomembnost  trajnostnega delovanja v poslovanju potrdil tudi Walter Bertozzi iz italijanske korporacije Sofidel, ki je šesti največji proizvajalec papirnatih robčkov na svetu. Ustvarjanje vrednosti za družbo, okolje in ljudi v gospodarstvu danes ni več trend, temveč pozitivna realnost, kar dokazuje vse več obstoječih zrelih podjetij, ki so že stopila na pot trajnostne poslovne transformacije, pa tudi naraščanje vse večjega števila mladih podjetij, ki v svoje poslovanje vključujejo tovrstna načela. Z njim se je strinjala tudi Ewa Konczal iz European Venture Philanotropy Association in poudarila, da se veča tudi obseg kapitalskih investicij, ki ob pozitivnem finančnem donosu upoštevajo tudi ustvarjene in izmerljive družbene in okoljske vrednosti. »Zavedanje podjetij v regiji, da morajo delovati trajnostno, je čedalje večje, težavo pa predstavlja financiranje in aktiviranje različnih oblik kapitala, zato je pri tem pomembna vloga države,« je še dodala.

Da je trajnostno delovanje podjetja dolgoročno edina prava pot, verjame tudi Sandi Češko, soustanovitelj Studia Moderna in prvi podpornik programa Goodbiz, preko katerega pomagajo mladim podjetjem poiskati investitorje in strateške partnerje. »Mala podjetja imate rešitve za probleme, ki jih velika podjetja ustvarjamo,« je dejal.

Zato je v nadaljevanju šest mladih podjetij z družbenim učinkom na odru pred udeleženci programa predstavilo prav toliko podjetniških rešitev za družbene in okoljske izzive. To počnejo z inovativnimi izdelki in storitvami, ki dvigujejo kakovost življenja, omogočajo dostop do lokalno pridelane sveže hrane, ljudi iz ranljivih skupin pripravljajo na vstop na trg dela ter iz odpadnih materialov ustvarjajo lepe in uporabne nove stvari. Med njimi so bili Bolje (Oilright), LuckyOne, Feelif, Istraterra, Evegreen in Smetumet. Njihove pitche je ocenjevalo 13 uglednih panelistov med njimi predstavniki gospodarstva, bančnega sektorja, države in mednarodnih podpornih organizacij. Poleg že omenjenih so v programu Goodbiz svojo pripravljenost na investicije dvigovala še Simbioza, Dobra roba, Dietetik priporoča, Gostilna dela, Pupillam, Lekarna Pušnik, Cof Metlika in Iz principa. Program Goodbiz, katerega partner je bil tudi SPIRIT Slovenija in ki ga je koordiniral Zavod Viva, je prejel finančno podporo programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ('EaSI') za obdobje 2014-2020.

Udeležence je ob zaključku nagovoril priznani futurist in strateg trajnosti Ed Gillespie, soustanovitelj londonske agencije za trajnostno oglaševanje Futerra Sustainability Communications, ki je prav tako potrdil, da imajo podjetja, ki poslujejo z namenom okoljske in družbene dobrobiti in te namene vključujejo tudi v svojo vodstveno politiko, bistveno boljše investicijske priložnosti, poslovne rezultate ter dosegajo večjo vrednost. Izpostavil je primer Unileverjevih trajnostnih izdelkov, katerih prodaja je v 2016 rasla za 50% hitreje od drugih. Zaključil je z nagovorom podjetjem: “Dobiček naj bo vaša nagrada za pozitivne učinke, ki jih ustvarjate za družbo in okolje!”

******

Več informacij:

Lidija Vinkovič, odnosi z javnostmi: 01 589 18 75, M: 041 867 975, E: lidija.vinkovic@spiritslovenia.si