Skip to main content

Na tretjem Gospodarsko arhitekturnem forumu o mali leseni turistični arhitekturi

| PR

V Mestu oblikovanja v Ljubljani se je včeraj uspešno zaključil tretji Gospodarsko arhitekturni forum, na katerem je več kot 150 udeležencev prisluhnilo izjemni zasedbi mednarodno uveljavljenih arhitektov ter njihovemu svežemu in inovativnemu pristopu k oblikovanju male lesene turistične arhitekture. Ta namreč izkoristi genius loci posameznega kraja, z njim ne tekmuje, temveč ga poudarja. Je zdrava, topla in privlačna arhitektura, ki je usmerjena v prihodnost, je bilo med drugim slišati na dogodku.

V Mestu oblikovanja v Ljubljani se je včeraj uspešno zaključil tretji Gospodarsko arhitekturni forum, na katerem je več kot 150 udeležencev prisluhnilo izjemni zasedbi mednarodno uveljavljenih arhitektov ter njihovemu svežemu in inovativnemu pristopu k oblikovanju male lesene turistične arhitekture.

Na prvem Gospodarsko arhitekturnem forumu je beseda tekla o inovativnih pristopih k oblikovanju in gradnji lesenih hiš, dogodek pa je popestrila tudi razstava in podelitev nagrad Hiše sveta 2016, medtem ko je bil drugi tovrstni dogodek osredotočen na lesene interierje in oblikovanje prostorov kot izraz arhitekture v malem. Na tretjem so bili predstavljeni izbrani primeri male turistične arhitekture iz tujine, ki so postali inovativne in trajnostno usmerjene butične turistične destinacije.

Inovativni turistični objekt Elgtårn, postavljen na vzhodu Norveške, v mestu Espedalen, 70 kilometrov severozahodno od Lillehammerja.

Norveški arhitekt Sam Hughes iz biroja RAM arkitektur je predstavil inovativni turistični objekt Elgtårn. Leseno stekleni objekt je postavljen na vzhodu Norveške, v mestu Espedalen, 70 kilometrov severozahodno od Lillehammerja. V višino meri 12 metrov, ima tri etaže, njegova posebnost pa je, da lahko v prvi etaži gostje neposredno iz postelje opazujejo lose, ki se sprehajajo okoli. Njihov biro velja za enega vodilnih na Norveškem, imajo devet zaposlenih, skupinsko delo pri projektih in veliko interakcije med avtorji jim omogoča uspeh na številnih natečajih in pri pripravi projektov. Leta 2013 so pridobili tudi certifikat za projektiranje trajnostnih objektov po metodi BREEAM.

Glasbeni paviljon v avstrijskem mestu Bad Ischl, ki je nekdanja cesarska poletna prestolnica ter eno osrednjih operetnih središč Evrope.

Arhitekt Andreas Fiereder je soustanovitelj in eden od dveh glavnih partnerjev uspešnega avstrijskega biroja Two in a Box. V biroju se ukvarjajo s številnimi projekti, realizirali so že javne in zasebne objekte, med njimi tudi prenovo župnišča Meggenhofen, za katero so leta 2011 prejeli deželno nagrado Gornje Avstrije. Udeležencem je predstavil Glasbeni paviljon v avstrijskem mestu Bad Ischl, ki je nekdanja cesarska poletna prestolnica ter eno osrednjih operetnih središč Evrope. “Paviljon eliptične oblike smo postavili v park, s čimer smo želeli ustvariti občutek harmonije. Osnovna oblika je zelo preprosta, saj predstavlja individualnost, modernost in ekologijo obenem, z nagibom strehe je bilo poskrbljeno, da odličen zvok pride tudi v oddaljene dele parka.”

Nordijski muzej akvarelov na Švedskem je zgrajen ob vodi, upoštevajoč značilnosti tamkajšnjega okolja in trajnostna načela gradnje.

Sledila je predstavitev arhitekta Nielsa Bruuna z Danske, ki je ustanovil svoj biro po zmagi na natečaju za nordijski muzej akvarelov (Nordiska Akvarellmuseet) leta 1997, ki je bil takrat s 386 prispelimi projekti daleč največji natečaj v zgodovini. Za svoje delo je prejel številne pomembne nominacije, med drugim tudi za švedsko nagrado za lesene gradnje. Nordijski muzej akvarelov na Švedskem je zgrajen ob vodi, upoštevajoč značilnosti tamkajšnjega okolja in trajnostna načela gradnje. Leseni bivalni studii, ki so namenjeni srečevanju in mreženju obiskovalcev, so postavljeni na klifih, ki pri njihovi postavitvi niso bili poškodovani, je poudaril arhitekt.

Gorska restavracija Björk na Švedskem, ki je bila oblikovana kot ogromen leseni šotor, z velikimi okni, ki dajejo občutek povezanosti z naravo v vseh letnih časih.

Z okoljskimi vprašanji je tesno prepleteno tudi delo Murman arkitekter biroja iz Švedske, saj vidijo veliko odgovornost, ki jo imajo arhitekti do prihodnjih generacij, je poudarila njihova predstavnica Ulla Alberts. “V svojih projektih želimo ustvariti energijsko varčne in zdrave prostore ter predvsem arhitekturo, kjer bi se ljudje dobro počutili in bili povezani z naravo;” je dejala. Temu so sledili tudi pri oblikovanju gorske restavracije Björk na Švedskem, ki je bila oblikovana kot ogromen leseni šotor, z velikimi okni, ki dajejo občutek povezanosti z naravo v vseh letnih časih.

Za hotela Minho na severu Portugalske so ustvarjalci leta 2015 prejeli mednarodno nagrado »A' Silver Design Award« ter bili istega leta nominirani za portugalsko nagrado za lesene gradnje in za italijansko nagrado »Archmarathon«.

Portugalski biro Virgula i bi lahko po slovensko imenovali Vejica i. Ustanovitelji so ga zasnovali, ker verjamejo, da je projekte bolje delati v skupini kot vsak posamezno, je dejal arhitekt Joao Pedro Pereira. Za obnovo in povečanje Hotela Minho na severu Portugalske, ki ga je predstavil, so leta 2015 prejeli mednarodno nagrado »A' Silver Design Award« ter bili istega leta nominirani za portugalsko nagrado za lesene gradnje in za italijansko nagrado »Archmarathon«. “Pri iskanju rešitev smo hotel gledali kot celoto, in združili notranji dizajn, komunikacijski dizajn, novo arhitekturo in novo ime blagovne znamke. Arhitekturo pa smo uporabili kot orodje za povezovanje vseh teh elementov,« je dejal.

Alternativo klasičnim vikend in počitniškim hišam, hotelom in domovom predstavlja konceptualna hiša Prodesi

Alternativo klasičnim vikend in počitniškim hišam, hotelom in domovom je z njihovo konceptualno hišo predstavil češki arhitekt Pavel Horák iz arhitekturnega biroja Prodesi, katere namen je širši javnosti omogočiti neposredno izkušnjo doživetja lesene hiše v vsej njeni lepoti. Hiša je postavljena v češko vas Pulečný, obdaja jo slikovita pokrajina, v bližini so številne pohodniške in kolesarske poti. Gostje lahko neposredno izkusijo ergonomijo prostorov, opremljenih s kakovostno oblikovanim pohištvom. »Želeli smo ustvariti kakovosten, in cenovno dostopen način za preživljanje prostega časa z družino ali prijatelji v skladu z našo filozofijo in pristopom k arhitekturi in oblikovanju.

Projekt Stayokay hostel in Natuurpodium in Klimbos, pri katerem gre za kombinacijo prenove in novogradnje v mestu Bergen op Zoom na Nizozemskem.
Predstavitve je zaključil nizozemski arhitekt Jip Pijs iz Personal Architecture. Zasloveli so s projektom prenove kultne stavbe iz sedemdesetih Cube house ali Kubuswoningen v Rotterdamu, katere del so prenovili v hostel. Za ta projekt so bili leta 2014 uvrščeni v ožji izbor za prestižno nizozemsko državno arhitekturno nagrado »Gouden Piramide«. Letos so prejeli nominacijo za to nagrado ponovno, tokrat za projekt Stayokay hostel in Natuurpodium in Klimbos, kjer je šlo za kombinacijo prenove in novogradnje v mestu Bergen op Zoom na Nizozemskem. »Veličastna stavba je umeščena ob vznožje naravnega rezervata Brabantse Wal s slikovito okolico, je večnamenska, namenjena različnim skupinam uporabnikov, narejena po načelih trajnostne gradnje,« je dejal.

Dogodek se je zaključil z otvoritvijo razstave Mala lesena turistična arhitektura, udeleženci pa so si lahko ogledali še razstavi Prenova za kreativni turizem in Leseni interierji. Na ogled je bila postavljena tudi prva slovenska lesarsko- turistična pravljica Marles, avtorja arhitekta Mihe Miholiča, ki je zasnovana kot inovativna hotelska soba in predstavlja nadgradnjo koncepta male lesene turistične arhitekture.

Pred predavanji gostujočih tujih arhitektov so potekale kontaktne mize - B2B sestanki.

Dogodek sta pripravila Javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo v sodelovanju z Zavodom Big, Kreativnim centrom za les, Univerzo na Primorskem in Društvom inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. Skupni cilj vseh partnerjev Gospodarsko arhitekturnih forumov je vzpostaviti čim več neposrednih kontaktov med slovenskimi podjetji in tujimi arhitekti ter projektanti, ki bodo krepili prodor slovenskih podjetij na zahtevne tuje trge.

V letu 2016 je SPIRIT Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo pričela z usmerjeno in sistematično iniciativo za večjo porabo lesa in ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve v Sloveniji in tujini, z namenom združevanja in povezovanja promocijskih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v mednarodnem prostoru. V okviru Iniciative za les 2016 bo krepila pomen in vključevanje industrijskega in trajnostno naravnanega oblikovanja pri razvoju novih izdelkov za doseganje višje dodane vrednosti v sektorju predelave lesa. Obenem pa tudi spodbujala vključevanje kreativnih industrij v inovacijske in trženjske procese lesno predelovalnih podjetij. V ta namen je bilo že organiziranih nekaj dogodkov, zadnji letos bo Kreativni tiri 04, 2. decembra 2016 ob 18h, v Mestu oblikovanja Slovenija.

Podpis pod fotografije: SPIRIT Slovenija/LV in arhivi gostujočih arhitekturnih studiev

Več kot 150 udeležencev je prisluhnilo izjemni zasedbi mednarodno uveljavljenih arhitektov ter njihovemu svežemu in inovativnemu pristopu k oblikovanju male lesene turistične arhitekture.

******

Več informacij: Lidija Vinkovič, odnosi z javnostmi, T: 01 589 18 75, M: 041 867 975, E: lidija.vinkovic@spiritslovenia.si