Skip to main content

V Celju tudi o vplivih tujih neposrednih investicij

| Internacionalizacija in tuje neposredne investicije

V okviru MOS je danes potekala okrogla miza z naslovom Razbijamo mite - pozitivni in negativni vplivi tujih neposrednih investicij, na kateri je sodeloval tudi mag. Matej Skočir, vodja sektorja za spodbujanje tujih neposrednih investicij na SPIRIT Slovenija.

V okviru MOS je danes potekala okrogla miza z naslovom Razbijamo mite - pozitivni in negativni vplivi tujih neposrednih investicij, na kateri je sodeloval tudi mag. Matej Skočir, vodja sektorja za spodbujanje tujih neposrednih investicij na SPIRIT Slovenija.

Slovenija želi privabljati in spodbujati vse investitorje, tako domače kot tuje, poudaril Jernej Tovšak, generalni direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na MGRT. V nadaljevanju je udeležencem podrobneje predstavil nov zakon o privabljanju investicij, ki naj bi bil sprejet že v začetku prihodnjega leta. »Cilj tega zakona je v prvi vrsti izenačiti ukrepe in spodbude za domače in investitorje, saj je doslej Slovenija s subvencijami spodbujala predvsem slednje. Vsak investitor, ne glede na državo, je pri nas dobrodošel,« je dodal. Novi zakon o privabljanju investicij naj bi zdaj omogočil pridobivanje spodbud in olajšav tudi domačim subjektom, je izpostavil in poudaril, da se zavedajo, da morajo biti predvideni ukrepi konkurenčni ukrepom v primerljivih državah, torej mora Slovenija postati privlačnejša. Priznal je, da Slovenija zdaj ne izkorišča vseh možnosti za privabljanje investicij, ki jih omogoča evropska zakonodaja na področju državne pomoči, vendar pa si na MGRT želijo predvsem predlogov s strani gospodarstva.

V letu 2016 je v Slovenijo prišlo za 12,2 milijarde evrov naložb, kar je približno pet odstotkov več kot v letu 2015 in kar petino več kot v letu 2014. Tovšak je izrazil prepričanje, da se bo ta trend nadaljeval. Podobno pričakovanje je izrazil tudi mag. Matej Skočir, vodja sektorja za spodbujanje tujih neposrednih investicij na SPIRIT Slovenija, ki je postregel tudi s statistiko globalnih tokov tujih neposrednih investicij in njihovem pomenu za Slovenijo. »Čeprav podjetja v lasti tujih investitorjev predstavljajo manj kot petodstotni delež v številu vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji, pa realizirajo skoraj 40 odstotkov slovenskega izvoza in so med najbolj propulzivnimi. Stanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji zdaj že dosega 30 odstotkov vrednosti bruto domačega proizvoda, kar se sicer sliši precej, a je po drugi strani precej za državami, ki Sloveniji konkurirajo pri privabljanju investicij. Zlasti Slovenija zaostaja za državami višegrajske četverice, kjer te vrednosti presegajo 50 odstotkov BDP, pa tudi za Srbijo, kjer vrednosti tujih neposrednih investicij že presegajo vrednost 80 odstotkov BDP,« je povedal Skočir.

Kljub vsemu pa Slovenija le postaja vse bolj privlačna za tuje investitorje, tako zaradi lege kot tudi dobro izobražene delovne sile. Največ povpraševanja je v avtomobilskem sektorju in logistiki, povečuje pa se tudi povpraševanje v lesno-predelovalni industriji, čeprav beležijo povpraševanje v vseh najbolj dinamičnih sektorjih slovenskega gospodarstva je še povedal Skočir.

Na konferenci je sodeloval predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju Draško Veselinovič, ki je predstavil bruseljski pogled na Slovenijo in njene priložnosti - kako se na Slovenijo gleda politično, makroekonomsko ter podjetniško in naložbeno.

Kako so degradirano zemljo, neuporabno za kmetijstvo, spremenili v visoko pridobitna zemljišča za tujo proizvodnjo, je v nadaljevanju predstavil Ivan Markoja, župan Odrancev, ene najmanjših občin v državi. »V naši industrijski coni imamo pet velikih in uspešnih tovarn, kar štiri prihajajo iz tujine. Industrijska cona zaposluje 900 delavcev, kar je nezaposlenost približalo številki nič. Še pred desetimi leti so bila v občini večinoma kmetijska zemljišča, nezaposlenost je bila velika. S tujimi investicijami se je vse spremenilo

»Treba je videti priložnost in, ko jo vidimo, moramo hitro odreagirati. To je naša ključna prednost, saj ko vidimo potencialnega investitorja, naredimo vse, kar je potrebno in seveda v skladu z zakonsko regulativo,« je dejal Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT.

 »Med študenti se vidi velika sprememba, saj sami pravijo, da si želijo zaposlitve v tujih podjetjih. Ta podjetja vidijo kot rastoča, globalna, ki ponujajo nova znanja in priložnosti. Pojavljajo pa se tudi ovire za vstop v ta podjetja,« je dejala prof. dr. Andreja Jaklič iz Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor BSH Hišni aparati je neposrednim tujim investicijam naklonjen, že zaradi preteklih izkušenj iz podjetja Bosch. »Kljub višji ceni delovne sile v primerjavi z vzhodno Evropo, so tuji investitorji pri nas prepoznali dobro mešanico pogojev dela, pogojev poslovanja … na čemer moramo graditi tudi za prihodnje,« je dodal..

Vsi sogovorci so bili enotni, da so neposredne tuje investicije nekaj, kar lahko našo državo dvigne na lestvici najbolj uspešnih držav. Hkrati pa poudarjajo, da moramo biti pri izboru tujih investitorjev previdni in preračunljivi, saj moramo državi zagotoviti tisto, kar je najbolje za njene državljane.