Skip to main content

Slovenija med 10 najbolj konkurenčnimi državami po stopnji davka na dobiček

| Internacionalizacija in tuje neposredne investicije

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2017, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, letos zasedla enako, 43. mesto kot lani. V sklopu gospodarske uspešnosti je naša država letos pristala na 47. mestu, kar je za 4. mesta slabše kot lani, na področju vladne učinkovitosti je napredovala za tri mesta na 42. mesto, pri poslovni učinkovitosti za pet mest na 48. mesto, in zdrsnila za eno mesto na področju infrastrukture, na 31. mesto. Letos sta bili vključeni dve novi državi, in sicer Saudska Arabija in Ciper.

 

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2017, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, letos zasedla enako, 43. mesto kot lani. 

Uvodoma je mag. Matej Skočir, vodja sektorja za spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij na Javni agenciji SPIRIT Slovenija, poudaril, da agencija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij.

»Konkurenčna so tista gospodarstva, ki so globalno usmerjena, privlačna za tuje investicije in imajo odprto nacionalno kulturo, ljudje pa so prilagodljivi in delovno produktivni,«  je poudarila dr. Mateja Drnovšek, z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Raziskava IMD temelji na trdih, statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6252 menedžerjev, med njimi 136 slovenskih. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot same. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti torej ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.

»Kar zadeva globalno konkurenčnost, sta vodilni mesti na lestvici obdržala Hongkong in Švica, Singapur je prehitel ZDA, med najboljšimi desetimi državami pa je kar 5 držav članic Evropske unije, Nizozemska, Irska, Danska, Luksemburg in Švedska. V času digitalne preobrazbe podjetij in držav so ključni dejavniki konkurenčnosti v državah, ki se uvrščajo visoko na lestvici, povezani s podpornim institucionalnim okoljem, ki omogoča tehnološke inovacije. Ključna je prilagodljivost in agilnost držav v odzivu na tehnološke spremembe,« je še dodala.

Slovenija ostaja na 43. mestu, ker pa je letos na lestvici več držav, torej 63, v primerjavi z lanskim letom, je v relativnem smislu nekoliko napredovala. Države, ki so na lestvici naredila največje premike, so Kazahstan (+15), Kitajska (+7), Indonezija (+6) in Finska (+5), največje padce pa so zabeležile Slovaška (-11), Italija (-9), Turčija (-9), Madžarska (-6) in Poljska (-5). Bolje uvrščene od Slovenije med novimi državami članicami ostajajo Češka, baltske države in Poljska, zaostajajo pa Italija, Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Grčija in Hrvaška.

Več