Skip to main content

Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti 6 mest višje

| Internacionalizacija in tuje neposredne investicije

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2015, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 61 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi letos zasedla 49. mesto, kar je za šest mest bolje kot lani. V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos poskočila za 10 mest, z 52. mesta na 42, na področju vladne učinkovitosti za štiri mesta na 52. mesto, pri poslovni učinkovitosti za dve mesti na 56. mesto, na področju infrastrukture pa je se je uvrstila mesto nižje, na 33. mesto.

Slovenija šest mest višje na lestvici konkurenčnosti

»Na splošno rezultati raziskave odražajo okrevanje svetovnega gospodarstva. Kar zadeva globalno konkurenčnost, ZDA ohranjajo prvo mesto na lestvici predvsem zaradi izrazite podjetniške usmerjenosti, izjemne tehnološke inovativnosti ter dominantne vloge multinacionalk, ki že vrsto let kraljujejo v številnih panogah. Na drugem mestu pa ni več Švice, ki je zdrsnila za dve mesti, vendar med prvo deseterico še vedno ostajajo Kanada, Norveška, Danska, Švedska in Nemčija,« je dejal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Poleg Slovenije so med novimi članicami EU napredovale tudi Poljska, češka in Litva, medtem ko sta Estonija in Latvija zdrsnili nekaj mest na lestvici.

Kot je na predstavitvi poudaril mag. Gorazd Mihelič, v. d. direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija, agencija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij. »Naša agencija izvaja različne aktivnosti za privabljanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo in promocijo Slovenije kot primerne lokacije za tuje investitorje. Privabiti želimo več visoko tehnoloških, predvsem greenfield investicij, ki bi prispevale k odpiranju novih delovnih mest v panoge z višjo dodano vrednostjo, prenosu novih tehnologij ter vključevanju slovenskih podjetij v dobaviteljske verige mednarodnih podjetij,« je poudaril. Po njegovih besedah tuji investitorji med težavami, s katerimi se soočajo, izpostavljajo cene zemljišč, ki so v primerjavi s sosednjimi deželami pretirano visoke in tudi časovno predolge postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma spremembe namembnosti zemljišč.

Raziskava IMD temelji na trdih, statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6234 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos med 61 državami poskočila za 10 mest, z 52. mesta na 42, na področju vladne učinkovitosti za štiri mesta na 52. mesto, pri poslovni učinkovitosti za dve mesti na 56. mesto, na področju infrastrukture pa se je uvrstila mesto nižje, na 33. mesto.

Predstavitev IMD rezultatov

Naša država je v zadnjem letu med tistimi članicami EU, ki so zabeležile največje izboljšanje svoje gospodarske uspešnosti (Belgija, Madžarska, Španija, Slovenija in Portugalska), letos je ponovno dosegla uvrstitev, ki jo je imela v letu 2010. To lahko pripišemo oživitvi gospodarske aktivnosti v letu 2014 ter z njo povezanemu obratu na trgu dela, obenem je to tudi odraz ugodnih gibanj cen,« je pojasnila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. V tem sklopu je Madžarska s 17. mestom daleč najbolje uvrščena nova država članica oziroma četrta najbolje uvrščena članica EU, gospodarsko bolj uspešne od Slovenije so še štiri nove članice EU – Češka (26), Poljska (33), Litva (35) in Estonija (40). “Pri kazalcu domače gospodarstvo smo napredovali za devet mest, saj je v letu 2014 bruto domači proizvod po dveh letih upadanja beležil največjo rast po začetku krize, k temu pa je prispeval tudi izvoz in investicije države, pretežno v javno infrastrukturo, ki so bile deloma financirane z evropskimi sredstvi,” je še dodala.

Pri kazalcu mednarodna trgovina 18. mesto kaže visoko stopnjo mednarodne trgovinske integracije naše države, saj smo lani beležili velik porast izvoza in povečanje svojega tržnega deleža na svetovnem trgu. “Slovenija ima peto najvišjo rast izvoza blaga med proučevanimi državami in je na 9. mestu glede na delež izvoza blaga v BDP. Pri kazalcu mednarodne investicije pa ostajamo na 59. mestu tako kot lani, čeprav je bilo gibanje toka vhodnih investicij v letu 2014 ugodnejše,” je izpostavila Uršičeva.

V sklopu vladna učinkovitost je Slovenija po padcu v lanskem letu napredovala za štiri mesta ter za sabo pustila štiri članice EU -Italijo, Madžarsko, Hrvaško in Grčijo. Napredek je bil največji na področju družbenega in institucionalnega okvira, izboljšala pa se je tudi naša uvrstitev na področju javnih financ in poslovne zakonodaje. Sicer pa so vladno učinkovitost med članicami EU lani najbolj izboljšale države Beneluxa, Portugalska, med novimi članicami EU pa Litva in Češka. Kar zadeva družbeni okvir smo se povzpeli za šest mest, na samem vrhu lestvice pa smo po najnižjem indeksu neenakosti med spoloma. »Letos smo zabeležili tudi prvo večje izboljšanje uvrstitve na področju institucionalnega okvira od začetka krize, saj smo se povzpeli za pet mest, z zadnjega mesta lestvice v lanskem letu pa smo se dvignili na 56. pri kazalcu javne finance,« je izpostavila mag. Sonja Uršič.

 

»Področje poslovne učinkovitosti je eno od slabše ocenjenih že skozi celotno obdobje spremljanja konkurenčnosti, letos smo izboljšali svojo uvrstitev za dve mesti, vendar ostajamo še vedno na nizkem, 56. mestu,« je omenila Uršičeva. Slabše od nas so uvrščene tri članice EU - Madžarska, Bolgarija in Hrvaška, najbolje uvrščena nova članica EU je Litva (23. mesto), ki je glede na lani tudi najbolj izboljšala svojo uvrstitev (za 12 mest). Izboljšanje je bilo največje na področju trga dela in financ, in sicer zaradi pozitivnega obrata na trgu dela v 2014, ko je bila zabeležena občutnejša rast delovne sile, kar zadeva finance pa sta bila vidna napredka predvsem pri učinkovitosti borze in učinkovitosti bank.

 

Na področju sklopa infrastruktura, ki je tradicionalno gledano močnejši vidik konkurenčnosti Slovenije, ohranjamo stabilno uvrstitev. Uvrščeni smo takoj za Estonijo, Italijo, Litvo, Španijo in Češko. Slednja je z 28. mestom najbolje uvrščena nova država članica. Tudi uvrstitev na posameznih podpodročjih infrastrukture ostaja podobna kot lani, z izjemo napredovanja štirih mest pri izobraževanju. “K boljši uvrstitvi je pripomogel tudi kazalnik, ki je bil letos na novo dodan in meri delež žensk med diplomanti in magistri, kjer zasedamo visoko, 9. mesto na lestvici.”

 

»Med dejavniki, zaradi katerih je Slovenija privlačna za tuje neposredne investicije in tuja podjetja so se najbolje uvrstili usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven, zanesljiva infrastruktura, odprtost in pozitivna naravnanost ter močna R&R kultura, najnižje pa usposobljena vlada, stabilna in predvidljiva politika ter učinkovit pravni red. Slovenija se po indeksu upravljanja človeškega kapitala, ki ga objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF) uvršča na visoko 15 mesto na lestvici,« je zaključila Sonja Uršič.

»Letos je torej na lestvici konkurenčnosti opaziti bistven napredek pri sklopu gospodarske uspešnosti in vladne učinkovitosti ter pri nekaterih segmentih poslovne učinkovitosti in stagnacija na področju infrastrukture. Slovenija potrebuje boljšo poslovno učinkovitost, poslovno okolje, ki bo spodbudno za podjetja, da bodo lahko poslovala inovativno, dobičkonosno in odgovorno,« je na koncu poudaril prof. dr. Peter Stanovnik in dodal, da bo za izboljšanje slovenske konkurenčnosti treba izpeljati ukrepe zapisane v reformnem programu, ki se bodo izvajali na področju javnih financ, bančništva in prestrukturiranju podjetij, trgu dela, izpeljava zdravstvene in pokojninske reforme ter reforme dolgotrajne oskrbe, pa tudi vzpostavitev kakovostnega, neodvisnega in učinkovitega sodstva.

Sicer pa na lestvici med najbolje uvrščenimi deželami ni večjih sprememb: na prvem mestu še vedno kraljujejo ZDA, sledita Hongkong in Singapur zahvaljujoč izraziti izvozni usmerjenosti, poslovni učinkovitosti in inovacijam. Na četrtem mestu je z lanskega drugega mesta zdrsnila Švica, sledijo pa še Kanada, Luksemburg, Norveška, Danska, Švedska in Nemčija.