Skip to main content

Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti na 55. mestu

| Internacionalizacija in tuje neposredne investicije

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2014, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 60 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi letos zasedla 55. mesto. Kljub splošnemu rahlemu padcu na lestvici pa smo po drugi strani zabeležili velik skok pri kazalcu rast izvoza blaga, kjer smo zasedli visoko 11. mesto, kar je 43. mest bolje kot lani, in pri kazalcu mednarodna trgovina, kjer smo se povzpeli za 20 mest na 17. mesto.

 

 »Kar zadeva globalno konkurenčnostZDA ohranjajo prvo mesto na lestvici predvsem zaradi izrazite podjetniške usmerjenosti, odpornosti na gospodarske šoke, večjo zaposlenost, izjemno tehnološko inovativnost in izvrstno infrastrukturo. Evropske države so večinoma izboljšale konkurenčnost zahvaljujoč postopnemu gospodarskemu okrevanju, medtem ko je večina držav BRICS na lestvici nazadovala zaradi upočasnjene gospodarske rasti in manjšega priliva tujih neposrednih investicij,« je dejal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Pri tem velja izpostaviti, da obstaja tesna povezanost med skupno uvrstitvijo države na lestvici konkurenčnosti in dobrim mednarodnim ugledom države kot lokacije za poslovanje podjetij. V zadnjih nekaj letih je ugled Slovenije v svetu slabši kot nekdaj, zato bo po njegovih besedah trajalo še nekaj let, da si ga bomo ponovno pridobili.

Kot je na predstavitvi poudaril mag. Matej Skočir, vodja sektorja za spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij, Javna agencija SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij. »Večina tujih investitorjev prihaja iz Avstrije, Švice, Nemčije in Francije, v zadnjem času pa beležimo tudi nekaj investicij iz netradicionalnih držav investitork – Japonska, Kitajska, Izrael. Lani se je opazno povečalo število novoustanovljenih podjetij z italijanskim kapitalom, teh je bilo kar 250. V pripravi je tudi nova strategija za internacionalizacijo za obdobje 2014-2020, v katero so vključeni tudi instrumenti za tuje neposredne investicije in izboljšanje poslovnega okolja. Sicer pa naša agencija v sodelovanju z drugimi akterji izvaja vrsto aktivnosti za privabljanje tujih neposrednih investitorjev, lansko leto je bila izvedena vrsta investicijskih roadshowov v tujini s predstavitvami privatizacijskih in investicijskih priložnosti.«

Raziskava IMD temelji na trdih, statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos med 60 državami zdrsnila za eno mesto na 52. mesto, na področju vladne učinkovitosti za tri mesta na 56. mesto, pri poslovni učinkovitosti je obdržala lansko 58. mesto, na področju infrastrukture pa je se je dvignila mesto višje, na 32. mesto.

V sklopu gospodarske uspešnosti sta nas prehiteli Argentina in Španija, Italija je takoj za nami na 53. mestu. Med državami članicami EU so se slabše od nas uvrstile Portugalska, Slovaška, Hrvaška in Grčija, med novimi članicami pa se najbolje uvrščajo Češka, Litva, Madžarska in Romunija, ki so v primerjavi z lani napredovale za 8 do 14 mest. »Pri kazalcu zaposlenosti smo izgubili šest mest in se uvrstili na 55. mesto. Večje zmanjšanje zaposlenosti kot Slovenija je zabeležila večina južnoevropskih članic, in sicer Italija, Portugalska, Španija, Hrvaška in Grčija. Nekoliko se je poslabšala naša uvrstitev pri kazalcu indeks cen življenjskih potrebščin (padec za dve mesti na 27. mesto), kljub temu da je bila inflacija v letu 2013 na medletni ravni občutno nižja kot v letu 2012,« je pojasnila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

 

Velik skok na lestvici smo zabeležili pri kazalcu mednarodna trgovina, kjer smo se povzpeli za 20 mest na 17. mesto. Izboljšanje našega položaja je v prvi vrsti posledica hitre rasti izvoza blaga pa tudi tržnih storitev v lanskem letu, ko smo imeli eno večjih rasti izvoza blaga znotraj EU, in sicer kar 2,7%. »Po petletnem padanju se je povečal tudi slovenski tržni delež na svetovnem trgu blaga (4,1 %), in sicer v večini pomembnejših trgovinskih partneric in na večini pomembnejših proizvodnih trgov. To se je odrazilo na naši uvrstitvi na lestvici, kjer smo pri kazalcu rast izvoza blaga zasedli visoko 11. mesto med 60 državami, to je kar 43 mest bolje kot lani. Pri kazalcu rast izvoza tržnih storitev pa 16. mesto (32 mest bolje kot lani), tik za Avstrijo. S slednjo se lahko primerjamo tudi po deležu izvoza tržnih storitev v BDP, ki v obeh državah znaša okoli 15,5 %,« je še dodala.

 

Izmed štirih sklopov konkurenčnosti je Slovenija v sklopu vladna učinkovitost v letošnjem letu zabeležila največji padec, za tri mesta in se uvrstila na 56. mesto. Slabše od nas se je med državami članicami EU uvrstila le Grčija. Največji padec znotraj tega sklopa je pri kazalcu javne finance, kjer smo z lanskega 47. mesta padli na zadnje, 60. mesto, kar je posledica velikega povečanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. “Ta padec je tudi v največji meri botroval poslabšanju naše uvrstitve na skupni lestvici konkurenčnosti,” je dejala Uršičeva. Največ mest na lestvici (od 4 do 8 mest) smo pridobili pri kazalnikih, ki ocenjujejo odprtost domačega gospodarstva, za devet mest pa smo izboljšali uvrstitev pri kazalcu, ki meri delež vladnih subvencij v BDP, kjer smo z relativno nizkim deležem subvencij v BDP na visokem 23. mestu.

 

»Področje poslovne učinkovitosti je eno od slabše ocenjenih že skozi celotno obdobje spremljanja konkurenčnosti, letos se za nami uvrščata Hrvaška in Bolgarija. V letu 2014 smo v tem sklopu pridobili dve mesti na področju produktivnosti in učinkovitosti, rezultat je ostal nespremenjen na področju odnosov in vrednot, kjer smo na predzadnjem, 59. mestu, pri konkurenčnosti trga dela smo izgubili štiri mesta, po eno mesto pa še na področju financ in menedžerskih praks,” je povedala prof. dr. Mateja Drnovšek z ljubljanske Ekonomske fakultete. Produktivnost se je od leta 2010, ko je padla na najnižjo raven od začetka krize, začela povečevati in leta 2012 dosegla 60 % evropskega povprečja. Glede na dežele EU v produktivnosti še vedno zaostajamo v tehnološko zahtevnejših dejavnostih, z izjemo visoko zahtevne proizvodnje farmacevtskih in medicinskih izdelkov. Tradicionalno gledano najslabše ocenjeno je področje odnosov in vrednot. »Najnižje ocenjeni indikator, pri katerem smo čisto na repu lestvice je odprtost nacionalne kulture za tuje ideje in pa fleksibilnost in prilagodljivost ljudi, ko se soočajo z novimi izzivi. Razlogi za to so verjetno v zgodovinski zaprtosti nacionalne kulture, v zadnjem času pa je prav gotovo pomemben razlog še vedno upadajoča blaginja in življenjski standard prebivalstva,” je dodala Drnovškova.

Na področju sklopa infrastruktura, ki je tradicionalno gledano močnejši vidik konkurenčnosti Slovenije, smo izboljšali položaj na podpodročju znanstvene infrastrukture in izobraževanja, položaj je ostal nespremenjen pri zdravju in okolju, malenkost pa se je poslabšal na področju osnovne infrastrukture, je zaključila Drnovškova.

»Ključni izzivi za izboljšanje slovenske konkurenčnosti kar zadeva sklop vladne učinkovitosti so konsolidacija javnih financ, zaustavitev naraščanja zunanje zadolženosti, sanacija bančnega sektorja, privatizacija podjetij v večinski državni lasti ter pospešeno črpanje kohezijskih sredstev iz pretekle in nove finančne perspektive. Za poslovno učinkovitost  bodo potrebne strukturne reforme v podjetniškem sektorju na osnovi strategije pametne specializacije, nadaljevanje reforme trga dela, proces razdolževanja podjetij, prehod od subvencioniranja podjetij k pretežno povratnim finančnim spodbudam in javno zasebnemu partnerstvu, velika pa je tudi vloga neposrednih tujih investicij,« je poudaril prof. dr. Peter Stanovnik in dodal da bodo potrebni tudi številni ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna, trgu dela, za krepitev pravne države in tudi za izboljšanje podobe Slovenije v tujini.

Sicer pa na lestvici med najbolje uvrščenimi deželami ni večjih sprememb: na prvem mestu še vedno kraljujejo ZDA, sledijo Švica, Singapur in Hongkong zahvaljujoč izraziti izvozni usmerjenosti, poslovni učinkovitosti in inovacijam. Švedska je na petem mestu, sledijo pa ji še Nemčija, Kanada, Združeni arabski emirati, Danska in Norveška. Slovenija je padla za tri mesta na 55. mesto, sledijo ji Bolgarija, Grčija, Argentina, Hrvaška in Venezuela.

Prezentacija s predstavitve