Skip to main content

Kitajski trg ponuja veliko priložnosti, a se je nanj treba temeljito pripraviti

| Internacionalizacija in tuje neposredne investicije

»Kitajski trg ponuja veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja, a se je nanj treba temeljito pripraviti, upoštevati jezikovne in kulturne razlike, najti pravega poslovnega partnerja, predvsem pa se oborožiti s potrpežljivostjo, saj do sklenitve posla običajno pride šele v nekaj letih,« je poudarila Ludmila Hyklova, strokovnjakinja pri EU SME Centru v Pekingu na današnjem seminarju z naslovom »Ali ste pripravljeni na Kitajsko? Priložnosti in izzivi za slovenska SME podjetja na kitajskem trgu«, ki je potekal pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija in se ga je udeležilo 38 predstavnikov slovenskih podjetij.

V pozdravnem nagovoru je mag. Matej Skočir iz javne agencije SPIRIT Slovenija pojasnil, da je bila Kitajska v lanskem letu definirana kot eden izmed šestih prioritetnih trgov za slovensko gospodarstvo. “Na 1,3 milijarde velikem kitajskem trgu je veliko priložnosti tudi za slovenska podjetja, vendar pa je vstop na ta velik in oddaljen trg za večino malih in srednje velikih slovenskih podjetij organizacijsko in finančno zelo zahteven projekt. Zato jim SPIRIT Slovenija nudi podporo z vrsto brezplačnih storitev, od izobraževanja, svetovanja, izvedbe gospodarskih delegacij, organizacije ter sofinanciranja skupinskih in individualnih sejemskih nastopov, sofinanciranja izdelave tržnih raziskav ...”

Ludmila Hyklova, strokovnjakinja pri EU SME Centru v Pekingu je na kratko predstavila delovanje tega centra, ki je financiran s strani Evropske unije, in ponuja vrsto brezplačnih storitev za mala in srednje velika evropska podjetja pri vzpostavitvi poslovanja na kitajskem trgu. Izpostavila je, da je med drugim za uspeh na tem trgu ključnega pomena najti pravega poslovnega partnerja. »Večina kitajskih podjetij si želi sodelovanja s tujimi podjetji in poslujejo pošteno ter so z njimi pripravljena razvijati dolgoročna partnerstva, vseeno pa je treba biti pozoren na problematične partnerje, kot so lažna podjetja, papirnati tigri, parazitna podjetja in navidezna podjetja. Zato je še pred sklenitvijo kakršnega koli sodelovanja obvezno treba preveriti potencialnega poslovnega partnerja, njegovo poslovno licenco, spletno stran, finančno stanje, ga večkrat obiskati, tudi nenapovedano, govoriti z zaposlenimi, dobavitelji, konkurenco …«

Da je sklepanje poslov na Kitajskem dolgotrajen proces, ki bo od slovenskega podjetja zahteval veliko potrpežljivosti, je poudarila tudi dr. Jožica Rejec, direktorica podjetja Domel, d. d., ki je od leta 2006 prisotno tudi na Kitajskem. »Sami smo se za kitajski trg odločili predvsem zaradi cenejše nabavne cene vhodnih surovin za naše proizvode. Čeprav se nam investicija doslej še ni povrnila, pa je več drugih pozitivnih učinkov, med katerimi je bistveni ta, da določenih poslov ne bi dobili, če ne bi bili globalni oziroma prisotni na Kitajskem, saj iz Slovenije ne bi mogli dobavljati.« Vsem, ki jih zanima sodelovanje s Kitajci predlaga, naj se po pomoč obrnejo na slovenska podjetja, ki so na tem trgu že prisotna, veliko informacij ponujajo tudi industrijski parki, obiski sejmov in seminarjev, poleg tega je treba spoštovati kulturne razlike in kitajsko zakonodajo, narediti dober poslovni načrt ter vključiti lokalne zaposlene, čeprav ti niso preveč lojalni podjetju.

V nadaljevanju se je Ludmila Hyklova dotaknila sklepanja pogodb s kitajskim partnerjem inpredstavila elemente dobre poslovne pogodbe ter pogodbe o zaposlitvi in jih podkrepila z uporabnimi nasveti.»Kitajska zakonodaja je relativno mlada, nejasna in neprecizna ter se pogosto spreminja, kar neredko povzroča težave pri interpretaciji pogodbenih določil. Zato pri sklepanju pogodb ne hitite ter angažirajte zaupanja vrednega kitajskega pravnega zastopnika, ki se spozna na zakonodajo, idealno je, če je pogodba v kitajskem in angleškem jeziku, dobro je poznati tudi vse zasilne izhode, če pride do težav. Veliko zapletov je tudi pri pogodbah o zaposlitvi kitajske delovne sile, saj je kitajska zakonodaja zelo zaščitniška do delavcev in je tu treba biti še posebej pozoren,« je dodala.

»Kitajski trg je zelo raznolik, spreminjajoč se in kompleksen trg, na katerem vlada velika konkurenca: Velike razlike so med vzhodnim in zahodnim delom, v mestih, na podeželju, zato je temu primerno treba prilagoditi strategijo vstopa. Uspeh pride počasi, od začetnih korakov na tem trgu do uspešne sklenitve posla lahko preteče tudi nekaj let, a če boste uspeli na Kitajskem bo vaše podjetje močno tudi globalno,« je zaključila Hyklova.

Za konec je Ludmila Hyklova osvetlila še številne poslovne priložnosti na različnih področjih in sektorjih, ki se z nadaljnjo gospodarsko rastjo za slovenska in evropska SME podjetja ponujajo na kitajskem trgu. Pojasnila je, da od 22 milijonov malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji le 250.000 izvaža na Kitajsko. Kitajska vlada je določila sedem strateških industrij/sektorjev do leta 2015, in sicer zelene tehnologije, nova generacija IKT storitev, biotehnologija, oprema za izdelava končnih izdelkov, alternativni viri energije, novi funkcionalni materiali in vozila na nove tehnologije, priložnosti pa ponujajo tudi okoljske tematike, zdravstvene in socialne tematike ter hrana in pijača.

Po uradnem delu so imela podjetja tudi individualne konzultacije z Ludmilo Hyklovo.

Seminar so skupaj pripravili javna agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter GZS v sodelovanju z EU SME Centrom v Pekingu.

Več informacij o brezplačnih storitvah pri vstopu na kitajski trg EU SME Centra je na spletni strani www.eusmecentre.org.cn.